Moja zgodba

Psi bogatijo moje življenje že več kot 25 let. V tem času sem bila skrbnica trem psičkam: zlati prinašalki Nali, labradorki Enyi in nemški kratkodlaki ptičarki Shayi. Vsaka od njih me je naučila nekaj pomembnega in skupaj so oblikovale pot, po kateri hodim danes kot kinološka inštruktorica.

Moja prva izkušnja s pasjo šolo je bila z Nalo. Udeležili sva se začetnega tečaja, ki je temeljil na takrat ustaljenem načinu dela. Velika skupina vodnikov s psi je na poligonu izvajala vaje, psi so nosili kovinske zatezne ovratnice, inštruktor pa je dajal povelja, kot so "Vodnik naprej, pes poleg", "Vodnik stoj, pes sedi".
Učenje je temeljilo na zategovanju ovratnic, dokler pes ni izvedel zahtevanega. Tak pristop je popolnoma porušil najin odnos, zato sva šolanje opustili. Potrebovala sem veliko časa in truda, da sem odnos z Nalo ponovno vzpostavila.

Leta 2014 sem z drugo psičko, Enyo, vstopila v svet reševalnih psov. Pridružili sva se klubu, kjer naj bi delo temeljilo na t. i. pozitivni motivaciji. Tam se je začela tudi moja inštruktorska pot. Pse smo ves čas nagrajevali s hrano, celoten dnevni obrok pa je bil namenjen učenju. Ko nismo delali, so psi počivali v boksih. Enya je z veseljem sodelovala, saj je zelo rada delala za hrano. A postopoma sem ugotovila, da sem ji odvzela veliko svobode. Postala je povsem odvisna od mojih navodil in razvila močno zasvojenost s hrano.

Shaya, moja tretja psička, pa ni želela biti »pes vojak«. Pogosto sem govorila, da nič ne uboga. A šele ko sem se začela izobraževati o kognitivno-zooantropološkem, oziroma etičnem pristopu k vzgoji psov, sem spoznala, kaj v resnici pomeni razumeti psa. Leto in pol sem se izobraževala na Akademiji za kinološke vzgojitelje Mi2, kar mi je odprlo povsem nov pogled na kinologijo. Eno leto sem bila vključena tudi v skupino Prisluhniti živalim, kjer sem poglabljala razumevanje vpliva travme na vedenje psov. Trenutno svoje znanje nadgrajujem v Nordic Education Centre for Dog Trainers in se redno udeležujem strokovnih seminarjev, kjer sledim sodobnim spoznanjem s področja vzgoje in vedenja psov. Odnos, ki sem ga na novo zgradila s Shayo, je poln povezanosti, zaupanja, sodelovanja in spoštovanja. Ima svobodo, možnost izbire in zna prevzemati odgovornost zase. Spremlja me na vseh tečajih psaje šole, kjer kot moja zvesta pomočnica pomembno prispeva k socializaciji pasjih tečajnikov.

Kot kinološka inštruktorica delujem že 17 let. V tem času sem bogate izkušnje pridobivala tudi v enem od slovenskih zavetišč, kjer sem dvakrat delala projektno. Prvič leta 2011 in drugič leta 2022, vsakič približno dve leti. Tam sem izobraževala in vodila prostovoljne sprehajalce ter se posvečala delu s težje vodljivimi psi. Prvič smo delali po principu pozitivne motivacije, vendar rezultati niso bili takšni, kot bi si jih želela. Psi so pogosto postali zasvojeni s hrano, vedenjskih težav pa nismo v celoti odpravili. Drugič smo delali po kognitivno-zooantropološkem pristopu. Psi so nam začeli zaupati, z nami sodelovali in postopoma premagovali svoje vedenjske izzive. To je bila zame pomembna potrditev, da lahko z razumevanjem in spoštovanjem pasje narave dosežemo prave spremembe.

Svojo pasjo šolo Sedi5 vodim od leta 2013. Tudi tukaj se je moj pristop z leti spreminjal in razvijal. Danes moje delo temelji na razumevanju pasje narave, njihove komunikacije in spodbujanju njihovega razmišljanja. Z vsakim psom in njegovim skrbnikom gradimo odnos, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in sodelovanju.

Katja Kajzer