Ali lahko pobožam kužka
»Ali lahko pobožam kužka?«
To je stavek, ki se ga vedno razveselim. Ne zato, ker bi moja psička Shaya oboževala dotike tujcev. Ravno nasprotno. Ti so ji pogosto neprijetni. Razveselim se ga zato, ker mi daje možnost, da odgovorim: »Moja psička ne mara božanja, lahko pa jo povabiš k sebi in vprašaš, ali bi se želela podružiti.«
Shaya večinoma odkloni povabilo. Včasih pa jo človek vseeno pritegne in v zameno, da ga lahko povoha, se pusti pobožati.
Večja težava je pri ljudeh, ki ne poznajo osnove pasjega bontona in brez vprašanja kar posežejo v psa. Nekateri celo spodbujajo svoje otroke naj grejo pobožati kužka. Doživela sem že, da je otrok tekel za mojim psom. Kar pa je lahko zelo nevarno.
Na srečo Shaya na takšne situacije odgovori z umikom, a kljub temu je to zanjo neprijetno doživetje.
PSI NISO USTVARJENI ZA BOŽANJE
Pogosto pozabimo, da psi niso plišaste igrače. Niso tu zato, da jih božamo. Vsak pes ima svoj osebni prostor in svojo zgodbo. Nekateri psi so bolj odprti in uživajo v druženju tudi z neznanci. Večina pa je do njih bolj zadržanih. Dotik je zanje nekaj intimnega, ne pa nekaj, kar bi samoumevno delili z vsakim, ki si ga zaželi.
Na žalost še vedno veliko otrok odrašča z mislijo, da so psi tu zato, da jih božamo. Namesto tega bi jih lahko učili, da pse najprej opazujemo in spoštujemo njihov prostor. Preden se psu približamo, vedno najprej vprašamo njegovega skrbnika, ali je to sploh primerno. Če skrbnik dovoli, lahko psa povabimo k sebi in ga vprašamo, ali si želi stika. Pes naj bo tisti, ki se nam približa, mi pa medtem pozorno spremljamo njegovo govorico telesa in spoštujemo, kar nam sporoča.
KAKO PRAVILNO PRISTOPIMO K PSU?
Če želimo vzpostaviti stik s psom, to storimo spoštljivo in po pasjih pravilih.
Ne stegujemo rok proti psu, ne sklanjajmo se nad njega in ne božajmo ga po občutljivih delih telesa, kot so glava, tačke, trebuh ali rep. Nikakor ga ne dvigujemo in stiskamo k sebi! Tudi če je po izgledu prikupna majhna kepica. Vse to je lahko za psa neprijetno ali celo grozeče.
K psu lahko počepnemo in se s telesom obrnemo rahlo vstran, saj s tem izražamo, da smo prijazni in miroljubni. S telesom se lahko nagnemo stran od psa in ga povabimo k sebi. Pustimo, da nas povoha. Šele nato ga lahko nežno pobožamo po plečki, če nam to dovoli.
Tudi če pes deluje sproščen, ni nujno, da uživa v dotiku. Zato moramo opazovati kaj nam sporoča. Če drži gobec tesno zaprt, obrača glavo v stran, se oblizuje, zeha ali se odmika, je to znak nelagodja.
NAUČIMO OTROKE PASJEGA BONTONA
Ko otroke učimo, da naj psa ne božajo kar tako, jih v resnici učimo spoštovanja do drugega bitja.
Pes je čudovit sopotnik, ne predmet za zabavo. Ko spoštujemo njegove meje in mu damo možnost izbire, gradimo zaupanje.