Notranja komunikacija: kako slišati in razumeti svojega psa

S svojimi psi sem vedno ustvarila poseben odnos, čeprav 10, 15, 25 let nazaj nisem vedela toliko o naravnem vedenju psov, njihovi psihologiji in potrebah, kot vem danes. Moje psičke so vedno natančno vedele, kaj jim sporočam in kaj jih prosim, hkrati pa sem tudi jaz jasno zaznavala, kaj sporočajo meni in kaj potrebujejo. Dolgo sem verjela, da imam preprosto srečo, da vedno dobim takšne pse.

Pogosto se mi je zgodilo, da sem se npr. odločila, da greva danes na sprehod po drugi poti kot običajno. Ko sva prišli do križišča, je psička, ki je hodila pred mano, suvereno zavila prav na tisto pot, ki sem si jo v mislih izbrala.

Podobno se mi je dogajalo tudi pri delu s psi v zavetišču. Z njimi sem zlahka ustvarila zaupen odnos in jim pomagala premagati strahove in fobije, pa tudi marsikatero neželeno vedenje.

Šele v zadnjem času sem začela spoznavati, da pri tem ne gre za naključja, temveč za notranjo oziroma telepatsko komunikacijo. Pred kratkim sem ozavestila, kako pomembno vlogo igra v mojem življenju in kako jo uporabljam že od otroštva, popolnoma nezavedno. Bila je ključna, da sem kot dojenček preživela dve travmatični izkušnji. Takrat se je trdno zasidrala v meni, vendar mi nihče ni povedal, da jo uporabljam. Zame je bilo to nekaj popolnoma naravnega. Tako naravnega, da niti opazila nisem, da je del mene. Ko sem začela podrobneje raziskovati dimenzije te vrste komunikacije, sem šele razumela, kako močno orodje je.

Ali se notranje komunikacije lahko nauči vsak?

Seveda. S tem znanjem se rodimo. Vendar, ker živimo v materialnem svetu in se zelo hitro naučimo sporazumevanja z zunanjimi čutili, sčasoma opustimo telepatski način komunikacije. Pri nekaterih ostane aktiven, a večinoma v nezavedni obliki. Zato je potrebno malo vaje, da jo zopet osvojimo.

Kako poteka notranja komunikacija s psi?

S to vrsto komunikacije lahko zaznavamo in pošiljamo misli, občutke, slike ali energijo.

Preden se lotimo notranje komunikacije, se moramo najprej umiriti in povezati s psom. Naš um je nenehno aktiven. Raziskave kažejo, da se nam tekom dneva izmenjuje na tisoče miselnih tokov, kar pomeni, da smo stalno zaposleni z mentalnim hrupom. V takšnem stanju ni prostora, da bi misel ali občutek psa prišla do nas. Najprej moramo umiriti um in se odpreti. Pri tem lahko pomagajo meditacija, joga, čuječnost, sprehodi v naravi ali karkoli nas prizemlji in sprosti misli. Komunikacija se zgodi, ko se povežemo s srcem. Če poskušamo komunicirati samo na ravni uma, se povezava ne ustvari.

Kako prevajam sporočila psov?

Pogosto me kontaktirajo skrbniki, ki želijo svojemu psu pomagati pri premagovanju strahov ali neželenih vedenj. To so lahko nezaupljivost do tujcev, strah pred veterinarjem, reaktivnost do drugih psov ali ljudi, različne stiske in še mnogo drugega. Najprej se dogovorimo za srečanje, na katerem se pogovorim s skrbnikom in spoznam psa. Opazujem njegovo vedenje in hkrati z njim vzpostavim globji stik. Večinoma hitro dobim jasno sliko, kje se skriva težava. Najpogosteje gre za to, da skrbnik in pes en drugega narobe razumeta, zato se ujameta v začaran krog, iz katerega ne znata ven.

Pomembeno vlogo za uspešno delo ima tudi skrbnik. Opremim ga z znanjem o pasji naravi, njihovem naravnem vedenju, zunanji komunikaciji in potrebah njegovega psa. Ključni premik se zgodi, ko skrbnik razume, zakaj pes nekaj počne. Ko to razume, se spremeni njegova reakcija in tudi energija v trenutku, ko pride do nekega dogodka. Tako lahko psa v stresni situaciji podpre namesto, da bi sam padel v stisko.

Enako velja za psa. Ko razume, kaj se dogaja, in ko ob sebi čuti skrbnika, ki ga podpira, se stvari začnejo spontano urejati.

Jaz pa medtem s pomočjo notranje komunikacije skrbim, da celoten proces poteka čim bolj gladko. Psa vnaprej pripravim na situacije, kot je na primer obisk veterinarja, mu razložim, zakaj je to potrebno in kaj lahko pričakuje. Pogosto mu pomagam tudi tako, da mu pokažem, kako se lahko odzove, ko se znajde v situaciji, ki mu povzroča nelagodje. Velikokrat pa pes sam sporoči, kaj bi mu najbolj pomagalo, da bi se počutil bolje ali varneje.

Moja zgodba o uspehu

Te zanima, kako je meni in moji psički Shayi notranja komunikacija pomagala premagati panični strah pred veterinarjem? Vabim te k branju članka: Zdravljenje travm pri psih s pomočjo notranje komunikacije

Si tudi ti želiš slišati in razumeti svojega psa?

Pomagam ti, da postopoma osvojiš telepatski način komunikacije s svojim psom, hkrati pa ti prevajam sporočila, ki ti jih tvoj pes sporoča. Opremim te z znanjem, ki ga potrebuješ, da lahko vajin odnos postane jasnejši in globlje povezan.