Vzgojen pes ni pes vojak

Je cilj vzgoje popolno vzgojen pes? Seveda ne!
Ker popolnost ne obstaja.

Tako kot ljudje nismo ves čas dobre volje, prijazni in potrpežljivi, imajo tudi psi dneve in situacije, ko ne zmorejo vsega najbolje.

Tudi mi smo kdaj sitni ali odgovorimo bolj ostro, kot bi želeli. Pa to še ne pomeni, da smo nevzgojeni.
Enako velja za pse.

Shaya je moja zlata pomočnica na tečajih. Ogromno mi pomaga pri socializaciji psov. Pa ima tudi ona svoje izzive.

Včasih preprosto ne zmore hoditi na popuščenem povodcu. Če ima v glavi teniško igrišče, ob katerem je že večkrat našla žogico, je zanjo sproščena hoja ob meni precej težka naloga.

Ko jo kaj boli, je bolj razdražljiva in hitreje reagira.

Shaya tudi ni pes vojak. Ne bo nečesa naredila samo zato, ker sem jaz tako rekla. To lastnost si deliva.

Če bi bilo po njeno, bi kakšnega vsiljivega psa kar sama malo »pošolala«. In ja, pri tem ni vedno najbolj vljudna.

Ji zato pustim, da takšne situacije rešuje po svoje? Ne. Ustavim jo in ji jasno postavim mejo.

Je moja naloga, da spremenim njen karakter? Da bo v vsaki situaciji prijazna, mirna in popolnoma ubogljiva?

Ne.

Moja naloga je, da jo poznam dovolj dobro, da vem, kdaj zmore in kdaj ne.

Če vidim, da situacije ne bo zmogla, spremenim smer sprehoda. Če se ne počuti dobro, ostane doma in počiva. Če gre z mano, pa ji družba drugih psov ne paše, jo imam na povodcu in poskrbim, da ima svoj mir.

To zame ni neuspeh pri vzgoji. To je del sobivanja s psom, ki ga poznam in sprejemam takšnega, kot je.

Vzgoja zame pomeni, da psa razumemo dovolj dobro, da ga znamo usmerjati tako, da lahko čim bolj mirno in varno sobiva z nami in z okolico.

Od sebe ne pričakujemo, da bomo vsak trenutek popolni.
Zakaj bi to pričakovali od svojih psov?

Tako se vzgoje lotevamo tudi na naših tečajih. Učimo se razumeti svojega psa, prepoznati, kaj zmore, in ga jasno usmerjati tudi takrat, ko stvari ne gredo po naših pričakovanjih.

Če si želiš takšnega pristopa, vaju vabim, da se nam pridružita.