Ko se s svojim psom lahko pogovoriš
Kako je Shaya kljub strahu z zaupanjem sodelovala pri številnih neprijetnih in bolečih veterinarskih posegih
Shayini obiski veterinarske ambulante so še nedolgo nazaj za naju obe predstavljali največjo nočno moro. Cela ekipa veterinarskih tehnikov jo je morala držati, da bi ji vzeli kri. Shaya pa se je na vso moč upirala in panično iskala izhod iz ambulante. Domov sva vedno prišli v čistem stresu.
Če bi mi takrat nekdo rekel, da se bo zgodba obrnila za 180 stopinj in da bo Shaya z zaupanjem sodelovala pri številnih neprijetnih in bolečih posegih, mu niti slučajno ne bi verjela. Iskreno povedano, če bi jaz morala prestati vse, kar je Shaya doživela v zadnjih mesecih, mislim, da ne bi šla več prostovoljno v ambulanto.
Shaya je šla. Čeprav jo je bilo strah, mi je zaupala.
Ob tem sem se znova močno zavedala, kako pomembno je, da odnos med skrbnikom in psom temelji na zaupanju, spoštovanju, razumevanju in sodelovanju. Da se poslušamo in da se slišimo. In kako pomembno je tudi sodelovanje med veterinarjem in skrbnikom, ki svojega psa najbolje pozna.
Shaya je v zadnjih štirih mesecih prestala številne veterinarske posege in operacije. Na začetku te poti je doživela tudi zelo strašljivo izkušnjo, ki je bila posledica nesporazuma med mano in veterinarko.
Najprej so ji odkrili kožni tumor. Ker je stara skoraj dvanajst let in ima kronične težave s prebavili, smo se na veterini dogovorili, da prejme infuzijo, da bi operacijo čim bolje prenesla. V hospitalu je bila dan pred operacijo in še naslednji dan do operacije.
Pri vstavljanju kanile nisem smela biti ob njej. Med hospitalizacijo pa so ji brez moje prisotnosti vzeli tudi vzorce, čeprav smo bili dogovorjeni, da jih bodo vzeli, ko bo pod narkozo.
Zanjo je bilo to zelo strašljivo. Ob sebi ni imela nikogar, ki mu zaupa. Po prihodu domov se nikakor ni mogla umiriti. Celo bruhala je, kar sem povezovala s stresom, ki ga je doživela.
Takrat sem mislila, da je nikoli več ne bom spravila v ambulanto.
Pa je šla.
Ta izkušnja ni podrla zaupanja med nama. O vsem sva se pogovorili. Z notranjo komunikacijo sem ji povedala, kaj se je zgodilo, kaj jo še čaka in zakaj so posegi potrebni. Želela sem, da razume, da ji želimo pomagati.
Dva meseca po operaciji smo odkrili še en kožni tumor, zaradi katerega je potrebovala novo operacijo. Poleg tega je na enem od sprehodov ob morju imela nesrečno srečanje z lisičjim repom – travno reso, ki se lahko zarije skozi kožo in nato potuje skozi tkiva, kjer povzroča vnetje. Ker jo je zelo težko natančno locirati in v celoti odstraniti, so bili potrebni ponavljajoči posegi.
Do zdaj je zaradi tega prestala že štiri posege na tačkah. Dva sta bila opravljena brez narkoze in sta bila zanjo nedvomno stresna in boleča.
Ob moji prisotnosti je vse to prenesla. Pred posegi sem se z njo pogovorila, med njimi pa sem bila ob njej. Kljub strahu in bolečini je sodelovala.
Shaya zelo težko prenaša tudi okrevanje po narkozi, zato me je ob vsaki anesteziji skrbelo, kako bo prenesla prebujanje. Na Kliniki Loka so bili zelo razumevajoči do mojih skrbi in njenega strahu.
Po prvi narkozi so mi dovolili, da sem ob njej med prebujanjem. Izkušnja je bila težka. Dokler je bila še močno pod vplivom anestetikov, je na vsak način želela ven iz ambulante.
Zato smo se za naslednje posege dogovorili, da jo odnesemo v avto in se prebuja tam.
To pa je bila čisto druga izkušnja. Ko se je začela zbujati, je pogledala okoli sebe. Ko je prepoznala znano in varno okolje, se je povsem umirila.
Bila sem neskončno hvaležna, da so nama na kliniki prisluhnili in bili pripravljeni prilagoditi potek tudi njenim potrebam.
Tudi jaz sem bila zato bolj mirna. Vedela sem, da moje skrbi jemljejo resno in da se lahko skupaj dogovorimo, kako bi Shayi olajšali celotno izkušnjo. Lažje sem zaupala v proces. In tudi Shaya je ob meni lahko čutila več miru.
Ob vsem tem sem še bolj začutila, koliko mi pomeni, da se lahko s Shayo pogovorim. Da ji lahko povem, kaj se dogaja, in prisluhnem tudi njej. Notranja komunikacija je zame pomemben del najinega odnosa. V teh mesecih je bila še posebej dragocena.
Ko danes pomislim na njeno nekdanje panično iskanje izhoda iz ambulante, me najbolj gane prav to, da je kljub strahu ob meni zmogla prestati vse te posege. In se vsakič znova z mano vrniti v ambulanto.
Želim si, da bi več ljudi znalo svojega psa slišati in razumeti na globlji ravni. Da bi ob njegovem vedenju znali prepoznati tudi njegovo doživljanje. Da bi mu lahko prisluhnili in mu tako lažje pomagali čez izzive, ki jih prinaša življenje.
S to željo sem ustvarila spletni program Slišati psa. V njem se posvečamo razumevanju psa, prepoznavanju njegovih sporočil, notranji komunikaciji in odpiranju zaznavanja. Ta izkušnja me je ponovno spomnila, zakaj želim svoje znanje predati naprej.
Vesela bom, če najino zgodbo deliš naprej. Morda pride do koga, ki bi rad svojega psa bolje razumel in išče način, kako mu prisluhniti.
Brezplačno spletno predavanje: Kaj ti pes sporoča
Če te zanima, kako psu prisluhniti na globlji ravni in kaj je notranja komunikacija, te vabim, da se mi pridružiš na brezplačnem spletnem predavanju Kaj ti pes sporoča.
Predavanje bo v torek, 13. oktobra 2026, ob 19.30 v živo prek Zooma.